Matjaž Pikalo: Eno
Eno, midva sva eno, čeprav sva dva.
Midva, jaz in ti, se bogu klanjava. Ko
sva ležala pod obokom zvezd, me je
postalo strah, ker tako hitro letimo
skozi vesolje. To je en strah, ki ga
čutijo otroci, midva. Sonce in burja.
Ladja ob pomolu pristaja. Počasi se
spuščava proti feralu. Koliko sveta!
Delavci brez rokavic razkladajo
tovor. Mogoče res ne dišim več kot
včasih. Ne vem tudi, ali sem te objel
zaradi drugih ali tebe, sploh ne vem,
da sem te. Ti veš za vsak svoj dotik
in objem. Jaz vem le – da sva, je
potrebno samo eno. Midva, enkrat
objeta od večnega sonca.
##########
Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.
Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič
Nedavni komentarji