Tone Seliškar: Begunci
Potujejo po gozdovih in skrivnih stezah,
počivajo pod hrasti, bukvami in ob brezah
in spet potujejo
čez jarke in skale in bredejo vode,
po dežju in snegu in v noge jih bode
trnje in kamen
ter gredo mimo znamenj
požigov, pokolov in tug.
Ob njivi trohni prevrnjen plug …
Na sestradanih prsih je dete umrlo
in mati mu s prsti jamico grebe
in v vrsti bežečih gre misel: Strlo, oh, strlo
bo morda še mene in tebe …
In spet potujejo
zjutraj, popoldne, vso noč in ves dan
ter so prepolni žuljev in ran.
Otroci so lačni kruha in vekajo,
možje si z drevesa veje sekajo.
Plamen jim greje premrla telesa,
z oblakom so črnim zastrta nebesa.
In spet potujejo …
Čez jarke in skale in mimo grobov,
skozi požgane vasi in globine gozdov.
Smrt jih preganja
vse dlje in dlje,
na zemljo omahne starec, dekle
in glad, glad jim prežiga kri,
na vešalih sosed visi …
V srcu pa nosijo hrepenenje lastavic
in znova potujejo, znova se vračajo,
v ruševinah kamenje obračajo
ko jata iz gnezda pregnanih ptic.
##########
Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.
Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič
Nedavni komentarji