Kajetan Kovič: Poletje
Mogoče pa dnevi poletja
le zapustijo v nas
malo daljšo sled.
Kakšno pot,
ki se vije po gozdu,
skrita
pred hrupom sveta.
Kakšen kos morja
na obali
iz jantarja.
Mogoče potone v nas
čista črta
galeba
in zbegani roki
čez leta
dá
mirno gotovost
ali se
čvrsti korak
mlade živali
zbere
v raztresenem srcu
kot moč.
Lahkó da se
nepopisni
večerni oblaki
shranijo v nas
kot navdih
za ljubezensko pesem.
Veter,
ki gre skoz boróvje,
ima svojo stran
v nenapisani knjigi
in
mačja stopinja
pusti svoj odtis
na robu metafore.
Zime so dolge
v teh krajih
in skrbne živali
si polnijo kašče,
kjer jih zateče usoda,
ene v bogatih gozdovih,
druge na revni planjavi.
##########
Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.
Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič
Nedavni komentarji